| Odgovor |
| · Kdo lahko dela preko študentskega servisa? Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo:
osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let
osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji
osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja
Začasna in občasna dela preko študentskega servisa lahko opravljajo tudi:
dijaki in študenti, ki so državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu izdanem po predpisih v državi tuje šole)
osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta
študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji
[ Na vrh ]
|
| · Ali lahko izredni dijaki/študentje delajo preko študentskega servisa? Od 01.09.2006 dalje izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja) lahko opravljajo različna dela preko študentskega servisa, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot brezposelne osebe ali se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeno pravico lahko uveljavljajo mlajši od 26. leta starosti.
Izredni študenti so izenačeni z rednimi študenti in lahko opravljajo različna dela preko študentskega servisa.
[ Na vrh ]
|
| · Ali starejši od 26 let lahko delajo? Lahko. Po tej starosti samo izgubiš dohodninsko olajšavo v višini 3.051,35 eur (za leto 2009) od vsakega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25% akontacija dohodnine ne glede na znesek nakazila (izjema so zaslužki do 88,88 eur). Zadnji stavek 107. člena pravi, da je meja 26 let lahko tudi višja. Če se nekdo vpiše na fakulteto pred 26 letom se upošteva rok 6 let od datuma vpisa na dodiplomski študij oz. 4 leta od datuma vpisa na podiplomski študij. Izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih) lahko delajo do 26. leta. [ Na vrh ]
|
| · Ali lahko delam preko študentskega servisa, če se zaposlim in še vedno študiram? Ne, ko se zaposliš izgubiš možnost dela preko študentskega servisa. [ Na vrh ]
|
| · Ali lahko delam preko študentskega servisa, če nisem državljan Republike Slovenije in študiram v Sloveniji? Katere dokumente potrebujem? Če prihajaš iz držav članic EU potrebuješ:
osebni dokument
številke osebnega računa
davčno številko
dokazilo o statusu dijaka/študenta
potrdilo o začasnem bivanju v Sloveniji
Če pa prihajaš iz drugih držav, potrebuješ še vizo oz. vlogo za izdajo vize.
[ Na vrh ]
|
| · Kako se dijak ali študent zdravstveno zavaruje, ko nima več statusa študenta/dijaka ali ko dopolni 26. let? Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določa, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Po dopolnjenem 26. letu si mora študent obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sam. Študent lahko izbira med dvema možnostma:
lahko se zavaruje kot občan
si zavarovanje krije sam
ali po partnerju (če si v zakonskem razmerju)
[ Na vrh ]
|
| · Kdo mora plačevati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje dijakov in študentov? Na podlagi 6. točke 17. člena in 2. alineje 2. točke 49. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek plačevati vse pravne in fizične osebe, kjer študenti/dijaki opravljajo delo. Znesek znaša 4,34 EUR mesečno, prispevek pa določa skupščina ZZZS.
Študentski servis pošlje izjavo delodajalcu in na podlagi tega se lahko odloči ali bo zavarovanja izvajal sam ali pa bo za ta pooblastil študentski servis.
[ Na vrh ]
|
| · Ali za delo dijaka/študenta obstaja omejitev števila delovnih ur? Študent lahko opravlja 40 ur na teden na mesečnem nivoju pa se število delovnih dni pomnoži z 8-urnim delovnikom. V primeru, da pride do povečanega obsega dela lahko študent občasno opravlja tudi 10-urni delovnik, vendar je to izjema.
Tukaj je potrebno upoštevati tudi Zakon o delovnih razmerjih, ki posebej ureja delo mlajših oseb od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur na dan.
[ Na vrh ]
|
| · Kakšni predpisi veljajo za nočno delo dijakov in študentov? Zelo pomembno je da se upošteva Zakon o delovnih razmerjih v 197. členu kjer določa, da dijak , ki še ni dopolnil 18 let ne sme delati ponoči ( 22h zvečer -06h zjutraj) razen v izjemnih primerih.
Za dijake in študente, ki so starejši od 18 let omejitve ni.
[ Na vrh ]
|
| · Ali je dijak/študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice? Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za dijake in študente zakonsko ni določena.
Glede stroškov za prehrano in prevoz ostaja stvar dogovora.
[ Na vrh ]
|
| · Kako je s stroški dnevnic, prenočišč in drugih dodatnih stroškov pri študentsko-dijaškem delu? Povračila stroškov, kilometrine, dnevnic, prenočišč ali ostalih dodatnih stroškov je v celoti prepuščena dogovoru med študentom/dijakom in podjetjem /organizacijo. V primerih, da pride z delom do visokih stroškov pa se največkrat stroški preračunajo v urno postavko in pomnožijo s številom opravljenih ur.
Z novim dohodninskim zakonom obstaja možnost, da študent skozi leto hrani vse račune (parkirnine, cestnine, nočitve...) in jih ob oddaji dohodninske napovedi uveljavi kot dodatne stroške. Na ta način si zniža dohodninsko osnovo in s tem obdavčitev oz. plačilo dohodnine (4. odstavek, 41. člen ZDoh-2).
[ Na vrh ]
|
